Organizator

Zavod Siaj



      



SIAJ - Slovensko združenje oblikovalcev nakita je neprofitna kulturna organizacija, ustanovljena leta 2021, ki si prizadeva za promocijo sodobnega nakita, spodbujanja izmenjave idej in izkušenj ter razvoj teoretičnih in praktičnih projektov na mednarodnem in nacionalnem umetniškem področju.

SIAJ je bila ustanovljena v Ljubljani v okviru skupnosti oblikovalcev nakita. Želeli so združenje, v katerem bi lahko ustvarjali projekte, razvijali izmenjave in uvajali nove platforme za disciplino, ki vse bolj zahteva strokovni razvoj. Položaj oblikovalcev nakita v Sloveniji je nekoliko drugačen/težaven. Pri nas ni šol ali univerz in nobene ustanove ali združenja, ki bi se posebej posvečala tej disciplini. Ljudje, ki se želijo izobraževati, morajo oditi v tujino ali pa to znanje pridobiti na dolgi samostojni poti. Kljub tem izzivom so slovenski oblikovalci prek SIAJ našli način, kako se med seboj povezati in sodelovati. Poleg organiziranja razstav in vabljenja tujih umetnikov SIAJ oblikovalcem nakita pomaga pri sodelovanju s šolami in se z različnimi predstavitvami in tečaji odpira mladim.

SIAJ je bil ustanovljen z namenom izobraževanja, razvoja in promocije umetnosti sodobnega nakita. Za dosego svojih ciljev si je SIAJ zastavila načrte:
- spodbujati tečaje usposabljanja in druge pedagoške dejavnosti;
- organizirati konference, seminarje, mojstrske tečaje, umetniške rezidence in razstave;
- izvajati dejavnosti, ki nagovarjajo novo občinstvo;
- vzpostaviti partnerstva in projekte za umetniške in kulturne izmenjave;
- objavljati članke, knjige, kataloge in videoposnetke;
- eksperimentiranje z novimi materiali in tehnologijami.
- ohranjanje in preučevanje zgodovinske dediščine.

SIAJ spodbuja in podpira vse pobude, namenjene izmenjavi informacij, eksperimentiranju, usposabljanju in vzpostavljanju povezav med člani, tako na spletu prek skupnosti kot v praksi prek delovnih skupin, ki se svobodno združujejo za izvajanje projektov, pripravo dokumentov in razvijanje posebnih tem. SIAJ se drži etičnega kodeksa, ki spoštuje posameznike in okolje, pri čemer sledi konceptualni metodologiji, osredotočeni na izboljšanje kakovosti z zbiranjem informacij in analizo rezultatov.
Ustanovni člani SIAJ so Olga Košica, Urška Košica in Rok Marinšek, podpirajo pa jih tudi drugi posamezniki, ki jih navdušuje sodobni nakit.
Slovenski teden nakita - SIJW je v središču uresničevanja teh ciljev.



Ekipa



Olga Košica


Snovalka in umetniški vodja SIWJ: Olga Košica, mag. umetnosti, je samozaposlena v kulturi. Ima več kot dvajset let izkušenj na področju oblikovanja nakita. Prejela je številne mednarodne nagrade,  sodelovala je pri mednarodnih projektih in razstavah, je soustanoviteljica in soustvarjalka mednarodno uspešne blagovne znamke OfR jewelry, ki je ena prvih na trg pripeljala 3D oblikovan modni nakit. Kot oblikovalka nakita že petnajst let uspešno sodeluje z Zlatarno Celje, je tudi gostujoča predavateljica po univerzah, doma in v tujini.


Rok Marinšek


Kreativno in vizualno vodenje projekta SIJW: Rok Mar
Deluje na področju različnih disciplin; grafičnega oblikovanja, brandinga, art direkcije in oblikovanja nakita. Sodeloval je v številnih mednarodnih projektih in razstavah, z  različnimi slovenskimi kulturnimi in umetniškimi institucijami, umetniki, organizacijami. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. V projektu olgafacesrok –OfR, katerega soustanovitelj je, raziskuje področje sodobnega nakita in objektov, nove tehnologije in 3D tisk


Urška Košica


Izvršna producentka in finančna vodja projekta SIJW: Urška Košica, več kot petnajst let izkušenj z organiziranjem interdisciplinarnih, družabnih in izobraževalnih projektov, je idejna in umetniška vodja, glavna in odgovorna producentka mariborskih kulturno izobraževalnih projektov Art Kamp, Kulturni dnevnik, Čitalnica na jasi, ki so nastali za potrebe programov Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 in postali trajnostni, programsko vodi festival Vilinsko mesto, je izvršna producentka vseslovenskega projekta Zborovski bum v sodelovanju z ZŠŠ RS. Kot posameznica prejela posebno priznanje za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj HORUS 2022.




Petra Bole


Petra Bole deluje kot predavateljica, umetnica, oblikovalka, pisateljica, kustosinja in urednica, trenutno pa je direktorica Radovljiških občinskih muzejev. Bila je docentka na Fakulteti za oblikovanje v Sloveniji, kjer je bila zadolžena za oddelek za produktno oblikovanje in delala kot prodekanja za umetniško dejavnost. Petrino izobraževalno ozadje je arhitektura (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana), nakit (magister umetnosti na Londonski metropolitanski univerzi) in humaniste (doktorat iz filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humaniste Koper-Capodistria, Univerza na Primorskem). Končala je šolo za kustose Svet umetnosti, Šolo za kuratorske prakse in kritično pisanje ter pridobila strokovni naziv kustos na Ministrstvu za kulturo. Razstavljala je na več kot 100 razstavah, vključno z Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko, Dansko, Združenim kraljestvom, Španijo, Hrvaško, Srbijo in Kolumbijo. Sodelovala je tudi pri organizaciji več projektov, kot so BREAK 21, BIO 19, GIDE, Group for International Design Education, več okroglih miz o sodobnem nakitu, design management ... dvostranskih razstavah DOS. Bila je ustanoviteljica in predsednica Slovenskega združenja za sodobni nakit (2003–2015), od leta 2013 pa je predsednica Sekcije za unikatno oblikovanje Društva oblikovalcev Slovenije (DOS). Na področju akademskih raziskav je sodelovala na številnih mednarodnih konferencah, souednica več publikacij ter mentorica disertacij prve in druge stopnje oblikovanja. Njena doktorska teza je o nakitu kot umetnosti, raziskuje različne umetniške teorije ter filozofske in sociološke vidike umetniškega nakita. Je avtorica knjige Nakit kot umetnost, ki je kratek premislek o umetniškem nakitu kot tudi številnih drugih člankov o nakitu, umetnosti in oblikovanju


Sandra Kocjančič


Sandra Kocjančič je primorska oblikovalka, ki se s posebno tehniko oblikovanja nakita – kvačkanjem, ukvarja zadnjih 24 let. Pri svojem delu uporablja srebro, zlato, baker, drage in okrasne kamne, včasih tudi odpadke ter druge materiale, ki so vedno odraz njenega navdiha in idejnega koncepta. Med njene kolekcije sodijo ogrlice, prstani, zapestnice, naglavni nakit, kosi ali deli oblačil. Razstavlja v prepoznavnejših galerijah v Sloveniji, Italiji, Španiji, na Portugalskem, do nedavnega tudi v Ukrajini. Sandra je ponosna tudi na sodelovanje z nekaterimi modnimi oblikovalci in stilisti, saj s svojim nakitom nadgrajuje njihove modne kreacije. Vpet ali všit v obleko, postane nakit ornament v svoji novi, sorodni vlogi.

Leta 2013 je v Izoli odprla svojo galerijo DRAT, namenjeno avtorskemu nakitu, kjer razstavlja svoj nakit ter gosti druge oblikovalce avtorskega nakita, umetnike, slikarje, pesnike, glasbenike iz celega sveta ter njihove zgodbe vedno prepleta z nakitom. Odmevni natečaj FiloRosso v sodelovanju z Italijansko kuratorko Isabello Bembo je beležil več kot 80 oblikovalcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstrije, Makedonije, ZDA in Izraela. Botra dogodka v Izoli je bila Agatha Ruiz de la Prada, priznana španska modna oblikovalka, ki je s svojimi barvitimi in drznimi kreacijami osvojila svet. Njena prisotnost pomeni za Sandro posebno priznanje in potrditev, da je lahko Izola tudi otok nakita, ki odmeva v globalnem umetniškem in modnem svetu.


Dalija Sega


Dalija Sega se sodobnega oblikovanja nakita loteva skozi pogled kiparja in ga tako tudi ustvarja.Vsak kos je miniaturen kiparski unikatni izdelek, ustvarjen iz srebra ali zlata. Pri oblikovanju uporablja emajl, prav tako drage in poldrage kamne. Ideje črpa predvsem iz narave, da bi poudarila lepoto, ki nam je včasih skrita. Njena dela so organskih oblik, nekatera malce groba, vendar se njihova resnična lepota pokaže v detajlih. Od lastnika ali gledalca zahtevajo bližino in zanimanje, saj lahko v njih vedno odkrije kakšno novo zgodbo. Ves njen nakit je njena osebna izpoved in pripoved, zato je namenjen vsakomur, ki mu želi prisluhniti.



Aleksandra Čas


univ. dipl. um. zgod., višja kustosinja
Kustosinja za kulturno in umetnostno zgodovino v Koroškem pokrajinskem muzeju, Dravograjski muzej

Letnica 1980. Od leta 2005 umetnostna zgodovinarka, danes višja kustosinja v Koroškem pokrajinskem muzeju, pred tem kustosinja v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Leta 2012 koordinatorka za partnersko mesto Slovenj Gradec v sklopu projekta Maribor-Evropska prestolnica - EPK 2012. Sicer mama treh otrok, ljubiteljica 'eko šika' ter vsega izpod rok pridnih domačih oblikovalk in oblikovalcev.

Metka Mikuletič


Metka Mikuletič je slovenska arhitektka, ki je leta 2016 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pri prof. Milošu Florijančiču in leta 2020 zaključila magistrski študij. Med in po študiju je sodelovala pri različnih arhitekturnih projektih, in kasneje kot samostojna arhitektka delovala na področju prenov, oblikovanja notranje opreme ter uporabnih predmetov. Od nekdaj jo je zanimalo izražanje skozi različne medije; ne le preko osnovnih arhitekturnih gradnikov, temveč tudi skozi besedo, sliko in kovine. Svoj prvi kos nakita – arhitekturo v malem, je izdelala iz odpadne pločevine v očetovi delavnici, nadaljevala je z aluminijem in medenino ter postopoma prešla na zlato. Od jeseni 2019 se izobražuje na področju zlatarstva, sprva kot učenka Zlatarske šole Mengeš, pod mentorstvom Davida Kramariča in Tine Mežek, kasneje samostojno. Trenutno deluje kot oblikovalka in izdelovalka nakita pod blagovno znamko Mimotho, ki je konceptualno, oblikovno in izvedbeno tesno povezana z arhitekturo.

Metka Jelek


Metka Jelek je študentka Oblikovanja tekstilij in oblačil (Univerza v Ljubljani) in prihaja iz Maribora. Veseli jo delo na področju socialnih omrežij, poleg ustvarjanja vsebin za SIJW, pomaga tudi pri ustvarjanju vsebin na socialnih omrežjih in spletni strani Festivala Lent. Je ustvarjalka, ki od februarja 2021 ustvarja, ter oblikuje preprost nakit pod znamko JELLEK.




Neja Kaligaro


Neja Kaligaro je svojo oblikovalsko pot najprej začela na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje, nato pa jo je pot zanesla na magistrski študij oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovnotehniški fakulteto. Kot oblikovalka nakita se je prvič zaposlila pri Zlatarni Celje, kjer je sedem let nabirala dragocene izkušnje in odkrila svojo ljubezen do oblikovanja nakita, za katerega pravi, da je področje imenitne zmesi tehnične narave industrijskega oblikovanja in umetniškega sveta mode. Sedaj deluje kot samostojna oblikovalka, obenem pa je tudi vodja oblikovanja nakita v avstrijskem podjetju, kjer skrbi za vizijo oblikovanja in skupaj z ekipo načrtuje prihodnje kolekcije. Navdih črpa iz naravne in kulturne dediščine, brska po neskončnem vesolju idej ter raje posluša kot govori. S svojo izrazito pozornostjo do detajlov in ljubeznijo do oblikovanja nakita, spreminja in oblikuje zgodbe v nakit.


Sanda Vidmar


Z oblikovanjem nakita se je prvič srečala v srednji šoli, kjer se je spoznavala z oblikami in obnašanjem forme v prostoru iz takrat bolj dostopnih materialov. Z oblikovanjem v srebru in kovini se je prvič preizkusila na tečaju oblikovalke Olge Košica, kasneje pa je svoje znanje nadgrajevala pod mentorstvom Martine Obid Mlakar.

Svoje kolekcije in vizijo pod imenom Sanda Vidmar Jewelry, je začela razvijati v letu 2020, najprej s spletno trgovino in lastnim studiem za oblikovanje. Znanje in odkrivanje novih tehnik neprestano izpolnjuje preko tečajev, delavnic in izkušenj.