Maja Licul





Broška za Greto


Broška za Greto je bila prvi kos, kjer se je zdelo bolj realno, da se na odlitku čudovite drenove veje pojavi nekaj smeti, ki so se ujele nanjo. Ob sprehodih v naravi lahko vidimo, kako se te zataknejo na veje s pomočjo vetra ali vode. Zadržijo se nekaj časa, dokler jih spet ne odnese naprej. Tako lahko tudi v tej kolekciji na kose narave iz žlahtnih kovin poljubno zatikamo smeti ter jih usklajujemo z našim razpoloženjem ali barvno skalo okolice. Broški za Greto sta se za to priložnost pridružili še ogrlica, ki prenese tudi večje kose smeti, kot so najlon vrečke in podobno, ter uhana iz drenovih vejic. Zanimivo se zdi, kako kolekcija kljub slabšalnemu pomenu, ki ga imajo smeti, na nek način deluje estetsko.


Leta 1993 sem diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V letih med študijem in takoj po njem sem bila del aktivistične umetniške skupine Provokart, ki je pripravila številne drzne akcije: časopis Provokart, estetski dogodek ob predsedovanju Republiki Sloveniji z udeležbo Vaclava Havla, akcijo »Volite me / ljubite me« ob prvih demokratičnih volitvah v državi itd. Med letoma 1995 in 2000 me je zanimala sodobna likovna umetnost. Moja dela so bila razstavljena v razstavnem prostoru dunajske Secesije, v Muzeju moderne umetnosti v Stockholmu, v Budimpešti, Weimarju, Rimu, na Reki, v Galeriji Škuc in v dveh izdajah trienala U3 v Moderni galeriji v Ljubljani. Od leta 2000 sem se preusmerila v sodobni nakit in vizualne komunikacije, med drugim oblikujem knjige in korporativne identitete. Leta 2006 sem sodelovala pri oblikovanju nacionalnih strani slovenskih evrskih kovancev. Od leta 2018 vodim (skupaj s partnerico Aleksandro Atanasovski) studio za sodobni nakit EHO v Ljubljani. Organiziramo razstave lastnih del ter gostujočih oblikovalcev nakita iz Slovenije in tujine.



www.majalicul.com
fb, insta: @Maja Licul