Huberto Široka


Atelje Huberto Široka,
Cesta Svobode 19,
Bled


OTVORITEV:
v ponedeljek, 9. 5. 2022, ob 15.00

OGLED RAZSTAVE:
od 9. 5. do12.5 in 14. 5. 2022,  med 15.00 in 18.00

Huberto Široka se je rodil v Zagrebu, del osnovne šole naredil v Parizu in del na Bledu, a njegova zgodba se je začela razpletati v osemdesetih letih v Ljubljani. Svojo identiteto je iskal v filmu, poeziji, plesu, fotografiji in kiparstvu, a so ga vsa iskanja na koncu pripeljala nazaj h koreninam. Njegova družina se je z izdelovanjem nakita ukvarjala že tri rodove. Sam pravi: »Moja svoboda in resnica, pred katero sem poskušal ubežati, se je skrivala pred domačim pragom!« Podal se je v iskanje znanja in razumevanja nakita tudi zunaj delavnice staršev in se je več let izpopolnjeval pri različnih mojstrih. Spoznaval je svet izumirajoče obrti in odkrival nova obzorja. Pridobil je diplomo zlatarja in tako temeljito pripravljen odprl svojo delavnico na Bledu, kjer je opaziti prepletanje številnih svetov izdelovanja nakita, srebrokovaštva, medaljerstva in sanj. Huberto Široka pri svojem delu ves čas ohranja intenzivno pozornost do sveta, do novih poti, novih metod in zvijač v želji po napredku in izboljšavah. Nakitu poskuša povrniti njegov osnovni namen, kar mu uspeva s prepletom odličnega obrtnega srebrokovaškega znanja in ustvarjalnega potenciala, ki črpa iz vseh dob človeštva. Številna priznanja, kot so nagrade in razstave doma in v tujini, razume dvoplastno – kot potrditev za svoje delo in navdih za nova spoznanja o nakitu. Njegovo oblikovanje poskuša s sodobno govorico nakitu povrniti njegovo osnovno vlogo. Z nakitom uporabniku in gledalcu sporoča, da tu ne gre več zgolj za obliko, temveč za sredstvo; ne gre več za izdelovalca, ampak za pripovedovalca: »Pripovedujem o tem, kar čutim. Iz izdelovalca se spremenim v pripovedovalca. Nakit je včasih ščitil človeka pred njim samim in pred zunanjim svetom, bil je sredstvo, in ne forma.«

www.hubertos.com
FB:Huberto Široka
IG: hubertosiroka



Potovanje na začetek. - nakit kot ojačevalec

»Moje dojemanje stvarstva je povezano z rojstvom. Torej, če hočemo začutiti začetek ali konec,potujemo po isti poti ,kot smo prišli. Pot se začne skozi »vagino« (center sveta). Ob primerni vibraciji se odprejo čakre in naša odisejada se začne, kot neka vrsta »embrija« – zarodka. Podamo se na pot iskanja začetka in konca. To pomeni, da smo vsi v prostoru in izven prostora povezani. Pravzaprav smo vsi eno, ki se razcepi in nato zopet sestavi. Zato lahko rečem, da je človek kot odprta knjiga. V njem je začetek in konec. To so osnovne misli mojega dojemanjanje.. videnja..razumevanja...iskanja..Vse to se zrcali v mojem delu v obliki zarodkov...plesalk....DNK vijačnic...

Skozi zgodovino nakit nikoli ni bil zgolj predmet kitenja, marveč je v sebi nosil mnogo globlja sporočila. Človeku je služil kot neka vrsta »ojačevalca« – amuleta. Človeku je dajal moč, da je spoznaval in razumel svet okoli sebe. Pomagal mu je razumeti ogenj, sonce, smrt, zvezde….ščitil ga je pred zvermi, boleznimi, strahovi, ki so bili v njem…Z »ojačevalci« je poskušal razumeti in sobivati s svetom, ki ga je obdajal«.